KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

ZAKON O URAVNOTEŽENJU JAVNIH FINANC

Davek na nepremično premoženje je bil zajet v Zakonu o uravnoteženju
javnih financ, ki ga je Državni zbor sprejel 11.5.2012.
Z zakonom se uvede
protikrizni davek na nepremično premoženje, ki ga bodo
plačevale osebe
(pravne in fizične), ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje
v
skupni vrednosti nad 1 mio evrov, če se to premoženje ne uporablja za
opravljanje
dejavnosti ali ni za javni namen. V nadaljevanju navajamo
najpomebnejše člene, ki vplivajo na obdavčitev nepremičnin:
49. člen
V
Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem
odstavku 11. člena
beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na
spletu«. Doda se nov
stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom
vrednosti nepremičnin
pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri
tem organu.«
Tretji
odstavek se črta.
V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi
stavek spremeni
tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz
prejšnjega odstavka ni
ugovora.«.
133. člen
(davek na dobiček zaradi
spremembe namembnosti zemljišč)
S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja
davka na dobiček
zaradi spremembe namembnosti zemljišč.
134.
člen
(pripadnost davka)
Prihodki od davka pripadajo proračunu Republike
Slovenije.
135. člen
(predmet obdavčitve)
(1) Z davkom na dobiček
zaradi spremembe namembnosti zemljišč se
obdavči kapitalski dobiček od
prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za
zemljišča za gradnjo
stavb.
(2) Zemljišča za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča,
ki
so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v
skladu
s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so
stavbna
zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za
določitev zemljišč
za gradnjo stavb.
(3) Pri ugotavljanju davčne
obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč
od dneva uveljavitve tega zakona
dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče
pridobljeno ali kdaj je prišlo
do spremembe namembnosti.
136. člen
(zavezanec)
Davčni zavezanec za
davek na dobiček zaradi spremembe
namembnosti zemljišč je prodajalec
zemljišča.
137. člen
(davčna osnova)
(1) Davčna osnova je razlika med
vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi,
zmanjšano za stroške odsvojitve, in
vrednostjo zemljišča ob pridobitvi,
povečano za stroške pridobitve. Kot
stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve
se štejejo stroški, ki se po
zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški
odsvojitve oziroma stroški
pridobitve kapitala.
(2) Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem
2012, se kot
vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna
vrednost, kot bi bila zanj
določena na dan 1. junija 2012 s sistemom
množičnega vrednotenja ob
upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo
namembnosti v zemljišče za
gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko
davčni zavezanec dokazuje
vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o
pridobitvi zemljišča.
(3) Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo
izkazuje listina o
odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost
takega zemljišča ob
upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost
zemljišča ob odsvojitvi
šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan
odsvojitve določena
zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v
zemljišče za gradnjo
stavb.
138. člen
(davčne stopnje)
Davčne
stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti
zemljišča
znašajo:
– 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb
do
prodaje minilo manj kot eno leto,
– 15 %, če je od spremembe
namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do
prodaje minilo eno do manj kot
tri leta, in
– 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo
stavb do
prodaje minilo od treh let do vključno deset let.
139.
člen
(napoved in odmera davka)
(1) Davek odmeri davčni organ v rokih in na
način, kot je določen za
odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru
odsvojitve nepremičnine.
(2) Napoved za odmero davka na dobiček zaradi
spremembe
namembnosti zemljišč mora zavezanec predloži na obrazcu za napoved
za
odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku
davčne
obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o
prodaji.
Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti
zemljišča v
zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum
spremembe
namembnosti.
140. člen
(uporaba drugih predpisov)
(1)
Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso
določene s
tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo
davčni
postopek oziroma davčno službo.
(2) Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se
kaznuje za prekršek pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če ne predloži napovedi za
odmero davka v skladu z drugim
odstavkom 139. člena tega zakona.
(3) Z
globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega
odstavka kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega
podjetnika posameznika ali
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 do 1.200
eurov se kaznuje za prekršek posameznik,
če ne predloži napovedi za odmero
davka v skladu z drugim odstavkom 139.
člena tega zakona.
Na področju
obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti
189. člen
(davek na
nepremično premoženje večje vrednosti)
S tem zakonom se uvaja obveznost
plačevanja davka na nepremično
premoženje večje vrednosti (v nadaljevanju:
davek na nepremično premoženje).
Davek na nepremično premoženje se odmerja do
vključno 2014.
190. člen
(pripadnost davka)
Prihodki od davka na
nepremično premoženje pripadajo proračunu
Republike Slovenije.
191.
člen
(predmet obdavčitve)
(1) Z davkom na nepremično premoženje se
obdavčijo nepremičnine
na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na
dan 1. januarja leta, za
katero se davek odmerja, določene v registru
nepremičnin, ki pripadajo istemu
lastniku, kadar njihova skupna vrednost
znaša najmanj 1.000.000 eurov.
(2) Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se
štejejo vse
nepremičnine, razen nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo
ter za javni
namen.
(3) Nepremičnine za industrijsko in poslovno rabo ter
javni namen so
stavbe in deli stavb, ki so v registru nepremičnin
evidentirani z naslednjimi
šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102,
1211103, 1274001,
1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201,
1211202, 1230104,
1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106,
1230402, 1261002,
1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001,
1262002, 1262003,
1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002,
1264003, 1264004,
1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006,
1251000, 1251003,
1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009,
1252001, 1252004,
1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010,
1271302, 1271101,
1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007,
1241008, 1241009,
1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101,
1273001, 1220102,
1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003,
1272102, 1272201,
1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007,
1274008, 1274009,
1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018,
1274019, 1274021,
1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016,
1274017, 1274020
in 1274022, parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s
temi šiframi dejanske
rabe in je njihova vrednost izračunana z modelom
vrednotenja za pozidana
zemljišča v skladu s predpisi množičnega vrednotenja
nepremičnin, in parcele,
ki so v registru nepremičnin evidentirane po
namenski rabi kot kmetijska,
gozdna in vodna zemljišča ali so javno
dobro.
192. člen
(zavezanci)
(1) Davčni zavezanec za davek na
nepremično premoženje je fizična
ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja
leta, za katerega se odmerja davek,
evidentirana v registru nepremičnin kot
lastnik nepremičnin.
(2) V primeru solastnine ali skupne lastnine na
nepremičnini je davčni
zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno
s svojim lastniškim
deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin
niso določeni ali jih ni
mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da
so enaki. V primeru
skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje, da so
deleži skupnih lastnikov
na skupni lastnini enaki.
(3) Ne glede na prvi
odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti
Republike Slovenije ali
občine, ki ji je v registru nepremičnin določen
upravljavec, davčni zavezanec
upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1.
januarja leta, za katerega se
odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.
193. člen
(davčna
osnova)
Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin
v
lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem
vrednotenju
nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na
dan 1.
januarja leta, za katerega se odmerja davek.
194. člen
(davčna
stopnja)
Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove v višini:
– 0,5 %,
kadar znaša davčna osnova od 1.000.000 eurov do 2.000.000 eurov,
– 1,0 %,
kadar znaša davčna osnova nad 2.000.000 eurov.
195. člen
(odmera in
posebnosti glede plačila davka)
(1) Davčni organ odmeri davek na nepremično
premoženje za tekoče
leto na podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih
oziroma upravljavcih
nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin,
kot so na dan 1.
januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v
registru nepremičnin,
ter po davčni stopnji iz prejšnjega člena.
(2)
Davčni organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za
tekoče
leto.
(3) Organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in
množično
vrednotenje nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so
predmet
obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih
oziroma
upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja
leta, za katero
se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno in sicer
najkasneje do 1.
marca leta, za katero se davek odmerja.
(4) Glede plačila
v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega
odstavka in drugi
dostavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS, št. 13/11 –
uradno prečiščeno besedilo in 32/12).
196. člen
(uporaba drugih
predpisov)
Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki
niso
določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki
urejajo
davčni postopek oziroma davčno službo.
244. člen
Davek na
nepremično premoženje se za leto 2012 odmeri za obdobje
od prvega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, do
konca
leta.
Ne glede na 191. člen tega zakona so v letu 2012 predmet
obdavčitve
z davkom na nepremično premoženje nepremičnine na območju
Republike
Slovenije, kot so po stanju na dan prvega dne v mesecu, ki sledi
mesecu, v
katerem je ta zakon uveljavljen, določene v registru
nepremičnin.
Ne glede na 192. člen tega zakona je v letu 2012 davčni
zavezanec
oseba, ki je na dan prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem
je ta
zakon uveljavljen, v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik
oziroma kot
upravljavec nepremičnin.
Ne glede na 193. člen tega zakona je
v letu 2012 za določitev davčne
osnove merodajna posplošena tržna vrednost
nepremičnin, ki je prvega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta
zakon uveljavljen, pripisana
nepremičnini v registru nepremičnin.
Za leto
2012 se davčna obveznost, določena v skladu s prvim
odstavkom 194. člena tega
zakona zmanjša za 50 %.
Ne glede na drugi in tretji odstavek 195. člena tega
zakona davčni
organ v letu 2012 izda odločbo o odmeri davka na nepremično
premoženje v
roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, organ pristojen za
evidentiranje in
množično vrednotenje nepremičnin pa pošlje podatke iz
tretjega odstavka 195.
člena tega zakona po stanju na dan prvega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v
katerem je ta zakon uveljavljen, davčnemu organu v
roku dveh mesecev po
uveljavitvi zakona.

Boštjan Trobiš