KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

UREDITEV PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA LE ŠE DO KONCA LETA 2013

Zakon ZVEtL predvideva prednostno obravnavo vlog le za tiste ki bodo vložili pred koncem leta 2013

Lastniki stanovanj se večinoma ne zavedajo, da so poleg stanovanja kupili tudi funkcionalno

 ali pripadajoče zemljišče k stavbi.
K temu spadajo prostori za smetnjake, otroška igrišča, zelenice, dostopi, pa
tudi parkirišča in druga zemljišča ki jih stavba ali stavbe nujno potrebujejo za
njeno rabo. Večina večstanovanjskih stavb je nastala v času družbene lastnine.
Kljub temu, da so predpisi že omogočali nastanek etažne lastnine, pa je bil
odnos do lastnine, drugačen kot sedaj. Tako se pri večini večstanovanjskih stavb
ni vzpostavila etažna lastnina. Prav tako se ni pripisalo funkcionalno zemljišče
k posamezni stavbi, ali k več stavbam. Zemljišča so ostala v pravici uporabe
gradbenih podjetij, ali pa so se prenesla nazaj na občine. Leta 2007 se je v
skladu z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini pravica uporabe
zemljišča prenesla na lastninski pravico za tiste nepremičnine, ki so takrat
imeli v zemljiški knjigi to zaznambo. Lastniki individualnih (enodružinskih)
hiš, so imeli na parcelah, kjer so stale te hiše, v zemljiški knjigi napisano
zaznambo pravice uporabe in tako so leta 2007 postali lastniki teh parcel.
Lastniki posameznih delov stavb (stanovanj) v večstanovanjskih stavbah, pa kot
rečeno v letih po končani gradnji večinoma niso imeli vzpostavljene etažne
lastnine, prav tako niso bile odmerjene gradbene parcele in tako tudi ni bilo na
njihovo ime zaznambe v zemljiški knjigi. Tako leta 2007 niso postali
zemljiškoknjižni lastniki pripadajočih oz. funkcionalnih zemljišč. V letih po
prehodu na nov družbeni sistem, se je počasi razvijala zakonodaja, ki je
omogočala nastanek etažne lastnine. Med drugim, se je veliko stanovanj v
zemljiško knjigo vpisalo preko interventnega zakona – ZPPLPS, ki je omogočal
vpis posameznih delov. Celotne stavbe in skupnih prostorov ni bilo potrebno
vpisati. Prav tako se je zemljiškoknjižno lastništvo zemljišča urejalo le na
fundusu stavbe oz. stavbišču, med tem ko se zemljiškoknjižno urejanje
pripadajočih zemljišč po ZPPLPS ni izvajalo. Sistemska zakonodaja za nastanek
etažne lastnine je prišla šele leta 2002 s pravilnikom o vpisih stavb v kataster
stavb na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih
enot (ZENDMPE). Vendar tudi tiste stavbe, ki so se vpisale po tem zakonu pogosto
niso ali niso v celoti rešile problema pripadajočih zemljišč. Za nastanek etažne
lastnine in vpis pripadajočega zemljišča je namreč moral sodelovati lastnik
zemljišča. Ta pa pogosto ni želel prenesti lastništva na etažne lastnike. Tako
imamo danes v Sloveniji veliko večstanovanjskih stavb ali stavb z več deli, ki
nimajo urejenega pripadajočega zemljišča. Ta zemljišča so večinoma v zemljiški
knjigi pisana na (propadle) graditelje ali njihove domnevne pravne naslednike,
občine in druge osebe. Zaradi reševanj omenjenih stanj so leta 2008 sprejeli
zakon Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega
dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Zakon
omogoča reševanje opisanih problemov preko sodišča po nepravdni poti. Posamezen
etažni lastnik ali upravnik lahko sproži postopek za nastanek (dokončanje)
etažne lastnine in pridobitev pripadajočega zemljišča k stavbi. K predlogu je
priporočljivo priložiti ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje, da zemljišče
pripada k stavbi. K dokaznemu gradivu lahko spada: identifikacijsko potrdilo, s
katerega je razvidno katere parcele so bile na teh zemljiščih v času gradnje,
ter katere so sedaj, pogodbo o nakupu stanovanja, investitorsko pogodbo,
urbanistično dokumentacijo iz časa gradnje, lokacijsko in gradbeno
dokumentacijo, ter druge dokaze, s katerih je razvidno kje naj bi bilo
pripadajoče zemljišče k stavbi. Več in boljši, ko bodo ti dokazi in bolj ko bo
predlog razumljiv, boljše in hitrejše bo odločitev sodišča. Ostajajo nekatera
geodetska podjetja, ki so se v zadnjih letih specializirala za to delo.
Sicer pa, kaj naj naredijo lastniki stanovanj, ki so jim postavili zapornice ali
parkomate na njihovem pripadajočem zemljišču? Ali kaj naj preventivno storijo,
da se to ne bi zgodilo? Svetujem, da čim prej sprožijo postopek po ZVEtLu. V
kolikor so ga že sprožili in so kljub temu zemljiškoknjižni lastniki postavili
zapornice ali parkomate, naj sprožijo dodatne sodne postopke. Stanovalci na
Gotski ulici v Ljubljani so z začasno sodno odredbo dosegli spustitev zapornic,
ter prekinitev postavljanja novih zapornic. K predlogu z začasno sodno odredbo
je bila me drugim priložena vsa dokumentacija kot pri predlogu po ZVEtLu, torej
vsi dokazi, ki dokazujejo, da so lastniki stanovanj ta zemljišča kupili.
Boštjan Trobiš