KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

PREDLOG ZAKONA O NEPREMIČNINSKIH EVIDENCAH

Predlog zakona o nepremičniskih evidencah
Ponoven poskus združitve nepremičninskih evidenc
Ministrstvo za
infrastrukturo in prostor je v avgustu 2012 pripravilo predlog zakona o
nepremičninskih evidencah. Gre za združitev nepremičninskih evidenc, ki so jih v
preteklosti že nekajkrat poskusili združiti. Zadnji poskus je bil v prejšnjem
Janševem mandatu, ki pa je zaradi različnih razlogov propadel. Projekt združitve
je zapisan tudi v aktualno vladno koalicijsko pogodbo.
Informacijsko
združitev nepremičninskih evidenc pozdravljajo predvsem uporabniki, ki zaradi
neskladij med evidencami pričakujejo izboljšave. Evidence GURSa in zemljiške
knjige, namreč med seboj niso popolnoma usklajene. Z odpravo neskladij pa bi
pravno varnost pri poslovanju in posedovanju nepremičnin močno povečali. Prav
tako bi lahko povečali hitrost odločanja pri vpisu v nepremičninske evidence, ki
je še vedno ponekod nerazumljivo dolga. Vprašanje pa se postavlja na kakšen
način doseči informacijsko usklajenost evidenc. Vlada želi s prenosom
organizacijske strukture iz sodne veje oblasti v izvršilno izboljšati
komunikacijo med obsoječimi evidencami. Združitvi evidenc pa se upira predvsem
del pravosodja. V notarski zbornici ocenjujejo da predlagani zakon zmanjšuje
pravno varnost državljanov. Vrhovno sodišče pa je med drugim navedlo, da gre
prenos odločanja o zemljiškoknjižnih predlogih v upravno sfero kot tudi
posledična prenosa zemljiške knjige kot javnega registra in njene
informatizacije v upravno sfero predvsem:
• Zabrisuje razmejitev med sodno in
upravno vejo oblasti
• Znižuje raven kakovosti odločanja v zemljiškoknjižnih
postopkih
• Pomeni tehnološko zelo vprašljiv tehnični poseg v obstoječo
elektronsko aplikacijo zemljiške knjige, ki terja nesorazmerna finančna
sredstva
• Povzroča potrebo po dodatnih prostorih in sodnem osebju

Zaradi premestitve dela sodnega osebja, ki dela na več sodnih področjih povzroča
nastanek sodnih zaostankov na več področjih sodnega odločanja, ter nekaj drugih
navedb
V nadaljevanju je v gradivu je navedeno predvsem, da Zakon določa
preoblikovanje Geodetske uprave tako, da bo odgovorna za vzpostavitev, vodenje
in vzdrževanje vseh nepremičninskih evidenc, hkrati pa opravljala tudi dosedanje
naloge. Geodetska uprava prevzema pristojnosti zemljiškoknjižnih sodišč, kadar
gre v zemljiškoknjižnem postopku za odločanje zemljiškoknjižnih sodniških
pomočnikov. Geodetska uprava vzdržuje in vodi obstoječe nepremičninske evidence
smiselno enako, kot se te evidence vodijo v obstoječem sistemu. Pri odločanju o
vpisih v nepremičninske evidence se postopek odločanja ne spreminja. Geodetska
uprava sprejema odločitve o lastnostih nepremičnin v splošnem upravnem postopku,
pravno sredstvo ostajata pritožba na pristojno ministrstvo in upravni spor. Do
bistvene spremembe pa pride pri odločanju v zemljiškoknjižnih postopkih.
Geodetska uprava prevzema pristojnosti zemljiškoknjižnih sodišč za odločanje o
vseh vpisih na prvi stopnji. Nov sistem odločanja ne posega v pravico do sodnega
varstva pri pridobivanju stvarnih, civilnopravnih pravic na nepremičninah. Zoper
odločitev Geodetske uprave v zemljiškoknjižnih zadevah se kot pravno sredstvo
ohranja ugovor, o katerem odloča zemljiškoknjižni sodnik. Predlagana rešitev je
v našem pravnem sistemu posebna, vendar tudi v primerjalnem pravu najdemo v
podobnih sistemih vsebinsko enake rešitve. Sistem pravnih sredstev zoper
odločitev zemljiškoknjižnega sodnika se ne spreminja.
Pri izdajanju podatkov
so ohranjeni sedanji načini izdajanja. Omogočeno pa je zaračunavanje uporabe
podatkov in omrežnih storitev za posredovanje podatkov. Financiranje sistemov za
posredovanje podatkov iz proračunskih sredstev se je posebej v obdobju krize
izkazalo za nezanesljivo, po drugi strani pa je nepravično, saj imajo od takega
sistema koristi le veliki uporabniki.
V prehodnih določbah je urejen način
začetka delovanja Geodetske uprave z novimi pristojnostmi. Zakon določa skrajni
rok začetka delovanja. Dejanski datum začetka delovanja določi Vlada, potem ko
so pripravljeni in s strani Vlade potrjeni načrti prenosa iz zemljiške knjige na
Geodetsko upravo: za prostore in opremo, za prevzem nepremičninskih evidenc in
za prevzem uslužbencev.
Prenos pristojnosti zahteva tudi uskladitev zakonov,
ki sedaj določajo pristojnosti in naloge geodetske uprave in zemljiške knjige.
Ureditev teh sprememb s predlaganim zakonom bi bila sicer nomotehnično možna.
Ker pa je smiselno s spremembo teh predpisov bolj učinkovito urediti tudi
nekatere postopke, kar omogoča organizacijsko združevanje, je določen le rok v
katerem času morajo biti zakoni, ki določajo naloge iz pristojnosti geodetske
uprave in zemljiške knjige usklajeni s predlaganim zakonom.
Sodobne razvojne
usmeritve poudarjajo potrebo, da se nepremičninske evidence v najširšem pomenu
besede obravnavajo skupaj. Najmanj, kar je treba zagotoviti, je doseganje
usklajenega in koordiniranega delovanja obeh vrst nepremičninskih evidenc.
Mnenje stroke pa je že vsaj deset let, da je močna potreba po integraciji in
racionalizaciji sistema katastra in registracije pravice (primerjaj: United
Nations, Report of the United Nations Interregional Meeting of Experts on the
Cadastre, Bogor). Zato ni presenetljivo, da se v zadnjem času uveljavlja tak
enoten koncept, ki pa seveda upošteva zgodovinske in metodološke razlike. Zato
tudi znotraj enotnega koncepta ni mogoče govoriti o enotnem modelu, ampak
predvsem o prilagajanju modela značilnostim posameznega sistema, kjer pa je
treba poleg izhodišč evidentiranja nepremičnin upoštevati tudi splošne okvire
delovanja javne uprave.

Uredil Boštjan Trobiš, Geonep d.o.o.