KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

OBDAVČITEV NEPREMIČNIN VEČJIH VREDNOSTI

Davek na nepremičnine večjih vrednosti bo zvodenel s podzakonskimi
predpisi ZUJFa

Davek na nepremičnine, ki naj bi bil zajet v Zakonu o
uravnoteženju javnih financ bo po vsej verjetnosti izvajan v precej milejši
obliki kot ga sicer predvideva zakon. Ministrstvo za finance, ki pripravlja
podzakonsko navodilo, pravi da bodo iz obdavčitve izvzeta stanovanja, ki so bila
grajena za trg in še niso prodana, ter stanovanja, ki so jih banke zasegle,
stanovanja javnih stanovanjskih skladov in še kaj. Prav tako pa bodo lastniki,
ki oddajajo stanovanja, lahko ugovarjali informativnemu izračunu in bodo tako,
kot če bi imeli dejansko rabo stavbe evidentirano kot poslovno rabo, iz
obdavčitve izvzeti. Na Ministrstvu za finance pravijo, da bo podzakonsko
navodilo pripravljeno v teh dneh in naj bi bilo dostopno javnosti.

Davek
na nepremičnine, bo tako lahko obšel širok spekter davčnih zavezancev, ki jih
ZUJF sicer predvideva. Dodaten problem pri izvajanju davka so tudi nepopolne
evidence. Saj je Pravilnik o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter
načinu pošiljanja podatkov, ki bo sprejet na podlagi novele Zakona o množičnem
vrednotenju nepremičnin, šele v medresorskem usklajevanju in ga morata tudi
podpisati ministra Černač in Šušteršič. Ta pravilnik bo določal podrobnejše
podatke in podrobnejši način pošiljanja podatkov v evidenco trga nepremičnin,
ter način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin. Predvsem pa so za
lastnike, ki oddajajo stanovanja zanimivi podatki o najemnih poslih. Pravilnik
naj bi se uveljavil do konca leta in naslednje leto naj bi država že dobila
evidenco stanovanj, ki so v najemu. Ne glede na to, da letos še ni pravilnika in
da bo po vsej verjetnosti izvajan naslednje leto, pa nas številni lastniki
sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovo davčno osnovo, če denimo oddajo
stanovanje sorodniku ali prijatelju za simbolično najemnino npr. 1€.

Kako bo torej točno z obdavčitvijo stanovanj v najemu bomo videli v prihodnje.
Zanimiva pa bo obdavčitev pripadajočih zemljišč k večstanovanjskim stavbam.
Večina teh pripadajočih zemljišč je namreč na drugi parcelni številki kot je
sama stavba. Takšna zemljišča v večini slovenskih mest še niso lastniško urejena
in se v zemljiški knjigi še zmeraj vodijo kot občinska last ali pa last
(propadlega) gradbenika ki je gradil sosesko. Na teh zemljiščih so dostopne poti
k večstanovanjskim stavbam, parkirišča, igrišča, prostor za smetnjake, zelenice
in druge površine, ki jih stanovanjska stavba potrebuje za njeno rabo. V sklopu
reševanj teh zemljišč se sedaj pospešeno izvajajo postopki po Zakonu o
vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in
o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Te postopki pa so
dolgotrajni. Tako bo zanimivo vprašanje ali bo občina ali gradbenik plačal davek
za te parcele. To so sicer parcele manjših vrednosti kot stavbna zemljišča in so
v registru nepremičnin evidentirana kot pozidana zemljišča po dejanski rabi
(šifra 3000) in po namenski rabi druga zemljišča (šifra 500000). V primeru, da
bi bila takšna parcela v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov
stavbe, bi po vsej verjetnosti, ne bi bilo veliko davčnih zavezancev, saj velika
večina njih ne bi dosegla vrednosti nepremičnin 1.000.000€ ali
več.

Zanimivo pa je tudi določanje lastništev v registru nepremičnin.
Kako v Sloveniji določimo lastnika neke nepremičnine je bilo že veliko
napisanega. Načeloma je to tisti ki je vpisan v zemljiško knjigo, kar pa ne
velja nujno za register nepremičnin oz. za register davčnih zavezancev. O tem
kdaj drugič.

Boštjan Trobiš, 11.7.2012
Geonep d.o.o.