KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

IZBOLJŠAVA ZEMLJIŠKOKATASTRSKEGA PRIKAZA

Izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza

V jeseni 2012 pripravljamo tudi novelo zakona o evidentiranju nepremičnin, ki bo med drugim uvedel dodatne
postopke za izboljšavo prikaza parcelnih mej. V Sloveniji imamo sicer zelo
veliko težavo zaradi nenatančnih prikazov zemljiškega katastra. To dela
preglavice tako državnim in občinskim službam, kot lastnikom nepremičnin.
Zemljiška parcela in njen prikaz v prostoru je eden osnovnih gradnikov podatkov
o prostoru.

Kdo ima zaradi tega težave?
Težave ima že Geodetska uprava
(GURS), na primer pri povezavi stavbe s parcelo, saj zaradi zamika
zemljiškokatastrskega prikaza lahko določijo stavbo na napačni parceli. Prav
tako lahko pride do napačne interpretacije dejanske ali namenske rabe na
parceli. To pomeni, da je tudi izračun o posplošeni vrednosti nepremičnine lahko
napačen. Če je posplošena vrednost nepremičnine napačna, pa je napačen podatek
za izračun socialnih transferov, davek na nepremičnino in drugo. Poleg GURS-a
samega imajo seveda težave tudi vsi ostali, ki delajo s prostorom. Zamaknjen
zemljiškokatastrski prikaz moti cestarje, gozdarje, kmetijce, vodarje, lastnike
in upravljavce infrastrukturnih objektov.
Zakaj je prikaz takšen kot je?
Zemljiškokatastrski prikaz je nastal pred približno 150 leti in se je do
desetletja nazaj vodil na folijah. Z digitalizacijo prikaza, ga lahko
prikazujemo preko različnih slojev. Tam kjer so bile nove izmere in drugi
novejši postopki je prikaz položajno soliden ali točen. Problem pa je, ker v
večjem delu Slovenije ni bilo koordinatnih izmer.

Zemljiškokatastrski načrt

Zaradi zamikov zemljiškokatastrskega prikaza, imamo v državi veliko
težav. Zato uzakonjamo zemljiškokatastrski načrt. Trenutno zemljiškokatastrski
načrt definiramo kot meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani s
koordinatami zemljiškokatastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem
koordinatnem sistemu. V novem predlogu zakona pa naj bi se zemljiškokatastrski
načrt izdeloval tudi s pomočjo tehničnih točk in drugih podatkov, torej ne nujno
iz koordinat zemljiškokatastrskih točk. Glavna razlika med zemljiškokatastrskim
prikazom in zemljiškokatastrskim načrtom je, da se na zemljiškokatastrski načrt
lahko zanesemo glede položaja meje, med tem ko je prikaz zgolj približna
informacija, kje naj bi neka parcela bila. Nikakor pa ne moramo po podatkih
zemljiškokatastrskega prikaza določati parcelnih mej.
Kako:
Po vsej državi se vsak dan urejajo in na novo določajo parcelne meje. Rezultat le teh so
koordinate ZK točk v državnem (evropskem) koordinatnem sistemu D96/TM (ETRS). Za
vse meje urejene v tem sistemu lahko prikažemo zemljiškokatastrski načrt.
Problem pa je, ker programska oprema tega še ne omogoča. Ti postopki pa se
izvajajo mozaično in prepočasi. Če se bo izboljšava ZKN izvajala zgolj s
postopki ureditve mej bo to trajalo predolgo. Zato predlagamo, da se
zemljiškokatastrski načrt izboljšuje tudi brez terenskih meritev in sicer s
transformacijami in preračuni arhivskih elaboratov.
Kdaj bi bilo potrebno
izdelati ZKN:
• Ob izdelavi geodetskega načrta, saj če mej nimamo vsaj
približno označenih tam, kjer bi morale biti ali so v resnici, ne vemo, kakšni
so v resnici projektirani odmiki od mej.
• Pred izdelavo OPPN – občinskega
podrobnega prostorskega načrta
• Pred gradbenim dovoljenjem – tu bi bilo bolj
smiselno dodati pogoj urejeno mejo
• Lastnik parcele ne bi dobil subvencije,
če ne bi imel izdelanega ZKN
• Pri prometu parcele: parcele brez izdelanega
ZKN ne bi smeli prodati
• Pri evidentiranju dejanske rabe na podlagi
elaborata, bi bilo potrebno pripraviti še ZKN
Lahko bi Slovenijo razdelili v
5 vrednostnih območij:
1. Točke že imajo določene koordinate v državnem
sistemu (urejene in neurejene meje): ZKN se da narediti le z zamikom na
izmerjene koordinate. Spremeni se le prikaz – posodobiti se mora programska
oprema na portalu prostor.gov.si. ZK točke so že izmerjene v D96/TM sistemu, ali
v D48/GK sistemu in transformirane v D96/TM.
2. ZKN se da narediti zgolj s
preračunom starih elaboratov. Točke se iz lokalnega koordinatnega sistema
pozicionirajo v D96/TM koordinatni sistem na osnovi transformacijskih parametrov
identičnih točk. To se lahko stori le v primeru možnosti navezave na izmerjene
točke. Če ne, je potrebna izvedba točke 3 ali 5.
3. Za izdelavo ZKN so
potrebne terenske domeritve posameznih točk. Geodet bi posamezne točke izmeril
takrat, kadar bi mejniki v naravi obstajali in imeli lokalne koordinate. Tako bi
izmeril nekatere točke za namen transformacije v državni koordinatni
sistem.
4. Na podlagi obstoječega ZKP ročna rotacija in premik (na osnovi
DOF, stavb)
o pozicioniranje elaborata izvedemo z iskanjem najboljšega
položaja elaborata glede na uporabljeno vsebino. Naloga se izvede s podobnimi
metodami kot grobo pozicioniranje elaboratov, vendar z uporabo kvalitetnejših
vsebin (podlag). Del ročnega pozicioniranja je lahko tudi uporaba transformacij
na osnovi različnih kvalitet vhodnih podatkov.
5. Za izdelavo ZKN je potrebna
poenostavljena nova izmera ali ureditev mej
Kdo naj izboljša ZKN že pred
izdelavo ZKN:
Novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki naj bi pospešila
izboljšavo zemljiškokatastrskega prikaza in nastanek zemljiškokatastrskega
načrta v prihodnosti za celo Slovenijo še ni povsem jasna. Jasno pa je, da imajo
tisti lastniki in tisti upravljavci nepremičnin, ki imajo zamaknjen
zemljiškokatastrski prikaz že sedaj velike težave. In že sedaj zakonodaja
omogoča izboljšavo le tega, ali pa izdelavo zemljiškokatastrskega načrta. Če
želimo sedaj izdelati zemljiškokatastrski načrt moramo urejati mejo, kar pa je
lahko zamudno in drago, saj je potrebno speljati ves upravni postopek.
Izboljšavo zemljiškokatastrskega prikaza, pa se da izvesti tudi brez upravnega
postopka. Posebej je priporočljivo za:
• upravljavce infrastrukture, da bodo
vedeli na katerih parcelah je njihova infrastruktura
• občine, da bodo znale
upravljati s svojim prostorom, posebej pa še pred izvedbo OPPN. V nasprotnem
primeru se lahko zgodi da se planira na napačni parceli.
• Država kot celota.
Še posebej v trajnih nasadih, vodnih zemljiščih in drugo…
Investitorjem pred
gradnjo pa rajši svetujemo, da izvedejo postopek ureditve meje, saj bodo le tako
lahko gotovi v odmike od mej, ki so predpisani v gradbeni dokumentaciji. V teh
primerih izboljšava zemljiškokatastrskega prikaza ni dovolj zanesljiva. Prav
tako tudi vsem kupcem parcel priporočam, da kupijo parcelo z urejenimi mejami,
saj se prepogosto dogaja, da je novi lastnik parcele kasneje razočaran, ko mu
pokažemo mejo in tako tudi površino parcele, ki je bistveno manjša kot je v
pogodbi.
Boštjan Trobiš, u. d. i. geod.
Geonep d.o.o.