KONTAKTIRAJTE NAS

E-NOVICE

ČRNA GRADNJA IN DOLOČTEV HIŠNE ŠTEVILKE

Evidentiranje stavb in določanje hišnih številk črnim gradnjam

Zadnje čase je bilo v medijih več odmevnih zgodb v zvezi s črnimi gradnjami nekaterih pomembnih Slovencev.
Mediji so pri razčiščevanju zgodbe spraševali različne inštitucije, kako je to
mogoče, da je pri nas toliko črnih gradenj. Med drugim so se obrnili tudi na Geodetsko
upravo RS – GURS, ki skrbi za temeljne evidence nepremičnin. V GURS-ovih
evidencah je stavba lahko evidentirana v zemljiškem katastru, katastru stavb in
registru nepremičnin, pa kljub temu nimamo podatka o tem ali ima stavba
gradbeno dovoljenje ali ga nima.

Kako se nepremičnina vpiše v GURS-ove evidence?

1. Novogradnja

Investitor je dolžan 30 dni po koncu gradnje vnesti stavbo v nepremičninske evidence. Enodružinske hiše ali
stavbe z enim delom se evidentirajo s pomočjo elaborata za evidentiranje
stavbe, ki ga naredi geodetsko podjetje. Elaborat vsebuje izmero zemljišča pod
stavbo v zemljiškem katastru in elaborat za vpis stavbe kataster stavb. V
kolikor ima stavba več kot en del, pa je potrebno narediti ločena postopka in
sicer posej izmero zemljišča pod stavbo in nato še vpis stavbe v kateter stavb.
Če investitor ali lastnik tega ne naredi je zagrožena denarna kazen.

2 . Stavbe zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin (letnik
začetek 2006 in starejše)

Investitor je bil dolžan
naročiti odmero stavbe v zemljiškem katastru. V tem primeru, na podlagi
takratne odmere, sedaj večinoma ne vemo kaj ta stavba v naravi predstavlja,
zato imamo še register nepremičnin.

  • Podatki so v register nepremičnin prišli s pomočjo množičnega zajema in popisa nepremičnin; leta 2006 in 2007 so vse stavbe v Sloveniji popisali in jim določili dejansko rabo, površino in še nekaj drugih podatkov
  • Podatki so v register nepremičnin lahko rišli s samo prijavo  lastnikov

Skupna lastnost podatkov ki so v register nepremičnin prišli z množičnim zajemom, s samo prijavo, ali
popisom, je da so prišli na relativno enostaven način brez elaborata, hkrati pa, da je kakovost teh podatkov vprašljiva.

Ne glede na to kako so stavbe evidentirane na GURS-u, le ta ne preverja ali so
stavbe zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem. Ta preverba je v rokah gradbene inšpekcije.

 

Turkovo poslopje na primorskem (vir RTV SLO MMC)  – odmevna črna gradnja, po podatkih nekaterih medijev stavba ni bila pravilno zajeta v registru nepremičnin. Zato je GURS lastnike pozval, da pravilno evidentirajo nepremičnine.

“Kako to, da ima črna gradnja hišno številko?”

Geodetska uprava je pripravila odgovor na vprašanje za novinarje RTV Slovenije
in je bil objavljen na GEOblogu. Spodaj ga citiram:

1. Postopek določitve po trenutno veljavni zakonodaji:

Zakon:

Zakon o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in
stavb – ZDOIONUS
– Uradni list RS, št. 25/2008 Podzakonski predpis:

Pravilnik o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju
hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb
(Uradni
list RS, št. 76/2008)

Postopek določitve:

Hišne številke se določijo na osnovi zahteve stranke, izjemoma lahko tudi po
uradni dolžnosti. Določijo se stanovanjskim ali poslovnim stavbam, ki so
evidentirane v katastru stavb in so namenjene stalnemu ali začasnemu prebivanju
oz. opravljanju poslovne in druge dejavnosti. Hišna številka se lahko določi
tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali
poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje ali se v njej opravlja dejavnost.

Hišna številka se lahko določi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb. Če
stavba še ni evidentirana v katastru stavb,  vlagatelj za pridobitev hišne
številke najprej evidentira stavbo v registru nepremičnin. To izvede z
izpolnitvijo vprašalnika registra nepremičnin. Po izpolnitvi vprašalnika
registra nepremičnin pridobi hišno številko. V roku treh mesecev pa mora
evidentirati stavbo tudi v katastru stavb.

Pri tem je potrebno opozoriti, da se vpis stavbe v kataster stavb ali
register nepremičnin
ter posledično tudi določitev hišne številke, izvede NR
glede na to, ali stavba ima gradbeno
(uporabno dovoljenje) ali ne.
Sam vpis stavbe v kataster stavb skladno z 81. členom Zakona o evidentiranju
nepremičnin (Uradni list (Uradni list RS, št. 47/2006, 65/2007 – Odločba US,
106/2010 – ZDoh-2H, 47/2012 – ZUKD-1A in 79/2012 – Odločba US) namreč ne pomeni
njene legalizacije, v kolikor stavba nima gradbenega dovoljenja oz. ni zgrajena
v skladu z gradbenim dovoljenjem.

Podrobneje je postopek določitve opisan na strani e – uprave.

2. Postopek določitve pred uveljavitvijo ZDOIONUS

Zakon:

Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb – ZIENUS (Uradni
list SRS, št. 5/1980, 42/1986 in 8/1990 – ZSDZ in Uradni list RS, št. 17/1991 –
ZUDE).

Podzakonski predpis:

Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic
in stavb
(Uradni list SRS 11/80)

Postopek:

Hišna številka se je določila na osnovi zahteve stranke.

Stavbe, ki se jim je po tem zakonu določilo hišne številke, so vse stanovanjske
in poslovne stavbe, ki so namenjene za stalno ali začasno uporabo

Dodatno je pravilnik določal, katere stavbe se štejejo:

    • kot stanovanjske in
      sicer so to vse stavbe, namenjene za stalno ali začasno bivanje kot so:
      hiše, hoteli, domovi, vikendi, zidanice, zapori in podobno
    • kot poslovne stavbe
      in sicer so to stavbe, namenjene za kakršnokoli gospodarsko dejavnost ali
      za kulturne, socialne, prometne, zdravstvene, upravne, sodne, vojaške ali
      druge potrebe kot so: tovarne, upravne zgradbe, šole, trgovine,skladišča,
      bolnice, delavnice, cerkve, bencinske črpalke, garažne hiše in podobno.

 

V pravilniku so bili določeni (našteti) tudi objekti,
ki ne dobijo hišne številke. To so stanovanjske prikolice, stanovanja na
plovilih, železniški vagoni in podobno, individualne garaže, kozolci, seniki,
manjše individualne delavnice poleg stanovanjskih stavb, kmetijska gospodarska
poslopja individualnega značaja (seniki, kozolci, hlevi, skednji, kašče….).

V pravilniku pa je bilo tudi določeno, da občinski geodetski organ (ki je bil
pristojen za določevanje hišnih številk) lahko izjemoma dodeli tudi tem
objektom (objekti iz prejšnjega odstavka) hišno številko najbližje stanovanjske
stavbe in dodatek a , b, c itd.

Tudi Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb – ZIENUS, ni
predpisoval oz. pogojeval določitve hišne številke npr. z gradbenim
dovoljenjem.

Edino v obdobju, ko je veljalo določilo 76.c člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list
RS, št. 18/1993), se objektom, ki niso bili zgrajeni legalno, ni smelo
določiti hišne številke, pa tudi ne evidentirati v zemljiškem katastru in
zemljiški knjigi.

Boštjan Trobiš, u.d. i. geod.

8.4.2013